V Centru eksperimentov Maribor smo v mesecu juniju izvedli raziskavo, ker nas je zanimalo kakšno je vedenje splošne populacije o zbiranju odpadne embalaže, ki zavzema pomemben delež med komunalnimi odpadki in je tudi pomemben vir sekundarnih surovin.

Zbiranje odpadne embalaže poteka sicer na več načinov,torej na nekaterih področjih v rumenih vrečah pri vsakem gospodinjstvu, nekje pa v zabojnikih z rumenim pokrovom na ekoloških otokih, ki so precej oddaljeni od gospodinjstev. Torej nekje na izvoru nastanka embalaže na drugih mestih je potrebno embalažo transportirati do odlagališča oziroma zabojnika.

Rezultati raziskave so nas presenetili, saj ugotavljamo, da je ozaveščenost prebivalcev dokaj velika glede zbiranja in sortiranja embalaže. V raziskavi je sodelovalo 64,5% moških in 35,5% žensk. Skoraj 20% anketirancev je bilo mladih, največ - 77% je bilo starih od 30-59 let. 89,5% sodelujočih pozna namen uporabe rumene vreče. Kot tudi 71,1% meni, da je v zabojniku z rumenim pokrovom enaka vsebina kot v rumeni vreči.

Tudi kar 66,8% zna ločevati embalažo glede na material. Na vprašanje kam odlagajo folije so odgovorili:

32,9% v rumeni zabojnik

38,3% v rumeno vrečo

13,2% v črni zabojnik

42,1% vprašanih ne bi ločevalo plastenk po barvah,če bi bilo to možno oziroma ponujeno. 45% bi vračalo plastenke,če bi zanje dobili vsaj 30 centov ob morebitni uvedbi depozitnega sistema.

Kar 80,3% vprašanih meni, da imajo dober dostop do zabojnikov,15,8% pa jih meni, da so zabojniki predaleč. Zanimiv je podatek, da bi 65,8% vprašanih bolj natančno ločevalo odpadno embalažo, če bi imeli zabojnike pred hišo.

71,1% jih meni, da je pri nas dobro urejeno zbiranje embalaže in 64,5% smatra, da je pogostost odvoza odpadkov ustrezna medtem, ko jih 35,5% meni, da je premalo pogost odvoz odpadkov.

51,3% vprašanih meni, da so stroški odvoza odpadkov predragi in ravno toliko jih tudi meni, da je rumena vreča dodatna obremenitev za okolje, ker je plastična. Ob tem je zanimiv tudi podatek, da jih kar 61,8% meni, da je embalaža zbrana v zabojnikih z rumenim pokrovom slabše ločena kot embalaža v rumenih vrečah.

100% vseh vprašanih jih meni, da je recikliranje plastične embalaže odgovorno ravnanje in 89,5% prestavlja zbiranje in recikliranje skrb za okolje.

90,8% vprašanih bi kupilo izdelek iz reciklirane odpadne embalaže.

Na osnovi zbranih podatkov v Centru eksperimentov Maribor ugotavljamo, da so prebivalci kar precej ozaveščeni glede zbiranja in recikliranja odpadne embalaže a vendar ugotavljamo, da bo potrebno pridobiti in jim posredovati obsežnejše in mnogo bolj razumljive informacije o celotni verigi predelave in recikliranju embalaže, o pomenu in možnem vključevanju posameznikov. Na tržišču je sicer veliko tovrstnih informacij, ki pa ne pridejo do uporabnikov z namenom, da bi jih aktivno vključili v proces s čemer bi lahko bistveno povečali učinkovitost in znižali stroške procesov.